»Električna kitara Duana Eddyja je imela popolnoma svoj glas. Njegov zvok je bil mišičast in možat, trmast in žilav. Toda še pomembnejše je, da je njegov slog navdihnil na tisoče hribovskih mačkov in rokerjev iz središča mesta – Ventures, Georgea Harrisona, Steva Earla, Brucea Springsteena, Martyja Stuarta, če naštejemo le nekatere –, da so se naučili ropotati in ganiti ljudi do njihovega bistva. Duanov zvok bo za vedno všit v tkanino kantrija in rokenrola.«

»Odnos do mene je korekten.«

»Lepo in laskavo, vendar govorimo o drugem obdobju, o katerem ne vem skoraj ničesar. Nikoli se ne bom primerjal z nikomer.«

»Če bodo ljudje na televiziji ali na spletu gledali mene, želim, da se počutijo bolje, ne slabše!«

»Tudi do mene je gojil zamero.«

»Prvi je pevec, drugi kitarist, pesmi pa pišeta skupaj.«

»Menim, da je do zdaj obstajalo že veliko veliko različic mene.«

»Večjega zagovornika pravice do orožja od mene ni.«

»Zakaj odločajo o moji prihodnosti namesto mene? Strah me je zame in za mojega brata.«